01/02/2023 Dogodek Blejski otok – sveti kraj med valovi slovenstva Stalna razstava Narodnega muzeja Slovenije v Proštiji na Blejskem otoku Na ogled od 29. septembra 2022 Z drevjem poraščen zeleni otoček, na njem cerkev z rdečo streho in belim zvonikom, ki se zrcali na jezerski gladini, v ozadju gozdovi in gore – Blejsko jezero z otokom sredi alpske pokrajine je s svojo lepoto eden najbolj prepoznavnih krajev Slovenije. Ta podoba, občudovana doma in po svetu, naj bo odeta v pisane barve pomladi, zastrta z nevihtnimi oblaki ali zleknjena v belo spokojnost, posreduje dragoceno izročilo preteklosti. Ljudje so na blejskem koncu živeli, odkar se je umaknil ledenik in pustil za seboj jezero z otokom. Poimenovali so reke, hribe in doline, si zgradili bivališča in speljali poti, kmetovali in trgovali, iskali surovine in izdelovali predmete, ustvarjali in uničevali, molili, častili, pokopavali umrle. Arheološka najdišča in spomeniki, kot je tisočletni grad na pečini, razkrivajo bogastvo blejske kulturne krajine. Blejski otok je že v preteklosti veljal za sveti kraj, tako kot globine jezera in vrhovi gora. Od srednjega veka so romarji od blizu in daleč tja prihajali k Jezerski Mariji po tolažbo in pomoč. V 19. stoletju so z razvojem zdraviliškega turizma Bled vse bolj množično obiskovali tudi popotniki in turisti, željni lepot in blagodejnih vplivov narave. V tisti dobi slovenskega narodnega prebujenja je pesnik France Prešeren Blejski otok izbral za eno od osrednjih prizorišč svoje pesnitve o pokristjanjenju Slovencev in s tem slovenske zgodovine. Lepotije Bleda z okolšno je povzdignil v podobo raja in Bledu pripisal simbolni pomen. Ta pomen in vlogo Blejskega otoka v zgodovini, kulturi in narodni zavesti Slovencev prikazuje razstava Narodnega muzeja Slovenije v Proštiji, a obravnava tudi simbole Slovenije, povezane z Bledom, kot so najvišja gora Triglav, zastava, grb in himna ter slovenski jezik. Trubarjeve besede stati inu obstati iz najstarejše slovenske knjige simbolizirajo samobitnost Slovencev kot naroda, Prešernovi verzi v slovenski himni Žive naj vsi narodi pa izražajo njihovo težnjo po miru, svobodi in sodelovanju v svetu.