Odmev romanj na otok
Stavbna in umetnostna dediščina sta odraz globokega verskega pomena Blejskega otoka. Na ograjeni ploščadi na vrhu otoka stoji cerkev Marijinega vnebovzetja s samostojno stoječim zvonikom. Ob robu ploščadi sta proštija in mežnarija ter hiša, imenovana puščavica (nekdanje bivališče puščavnika). Do ploščadi cerkve in zvonika vodijo Petschacherjeve stopnice z južne strani in severno stopnišče.
Slikarska, kiparska in arhitekturna umetnost
Skromna, verjetno lesena kapela naj bi na Blejskem otoku stala že v času, iz katerega so tudi prvi arheološki ostanki poselitve, to je v 7. ali 8. stoletju po Kristustu. Na mestu kapelice so kasneje pozidali majhno cerkvico s pravokotno ravno krito ladjo in polkrožno apsido. V pisnih virih je kapela prvič omenjena že leta 1185. Povečali so jo briksenški škofje, ki so leta 1004 posest dobili v dar od cesarja svetega Henrika II.
Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je pomensko in arhitekturno središče Blejskega otoka, je bila večkrat prezidana. Romanske oblikovne značilnosti je sredi 15. stoletja zamenjala gotika. Večja obnova pa je bila potrebna po dveh potresih, prvič leta 1511 in znova leta 1622. Sedanjo baročno obliko je cerkev dobila konec 17. stoletja.
Sedanja oprema, vključno s kvalitetno prižnico, je baročna. Glavni zlati oltar iz leta 1747 s krili že posega v prostor, z okrasjem pa izhaja iz tradicije oltarnih nastavkov 17. stoletja, ki predstavljajo vrh naše rezbarske umetnosti v tem času. V osrednji niši je Marijin kip, levo in desno pa je neznani rezbar upodobil cesarja sv. Henrika II. z ženo sv. Kunigundo.
Ostali trije kamniti oltarji so nastali v delavnici ljubljanskega kiparja Mihaela Kuša v letu 1699. Severni stranski oltar je posvečen sv. Mariji Magdaleni, južni stranski sv. Blažu, oltar v južni stranski kapeli pa svetemu Mihaelu. Oltarne oljne slike so nastale prav tako konec 17. stoletja in imajo značilnosti beneške šole. V severni stranski kapeli, ki je bila zgrajena tako kot južna kapela konec 17. stoletja, stoji oltar sv. Ane, delo kranjskega baročnega kiparja Valentina Vrbnika, s sliko, ki izhaja iz znane Layerjeve delavnice v Kranju.
Orgle so slikovito pročelje dobile v letu 1639 v delavnici celovškega mojstra Pavla Rottemburgerja. Na korni ograji je naslikan grb prošta Enzenberga, levo in desno pa visi po sedem tabel križevega pota, ki je poznobaročno delo. V cerkvi je tudi grb briksenškega škofa Janeza VIII., grofa Franca Kuenškega, ki je škofoval v letih 1680–1702.
Freske iz obdobja gotike
Poleg ohranjenega fragmenta gotskega okna na fasadi cerkve nas na gotiko spominjajo tudi gotske freske v barokiziranem prezbiteriju. Motivi na južni steni prikazujejo prizore iz Marijinega življenja – Obiskanje Device Marije, Jezusovo rojstvo (jaslice) in Darovanje v templju. Na severni steni sta upodobljena prizora Marijino oznanjenje in izjemen motiv Jezusovega vstajenja od mrtvih z evharističnima simbolama žitom in trto, ki rasteta skozi Jezusove prebodene roke.
Dragocene oljne slike
Dragocene oltarne oljne slike so nastale konec 17. stoletja. Mojstrska dela imajo značilnosti beneške šole. V severni stranski kapeli je oltar svete Ane in Joahima, s sliko, ki izhaja iz znane Layerjeve delavnice v Kranju. Slika kaže, kako sveta Ana uči malo Marijo brati. Na zidani korni ograji je naslikan grb prošta Enzenberga, levo in desno pa visi po sedem postaj križevega pota v pozlačenih rezljanih lesenih okvirjih, ki so poznobaročno delo.
Oltarji in kipi zavetnikov
Bogato rezljan veliki baročni pozlačeni leseni oltar je iz leta 1747. V osrčju oltarja je tabernakelj, nad njim pa veličasten pozlačen kip Matere Božje z Detetom, obdan z angelskim zborom, ki je še gotskih oblik in verjetno izvira iz cerkvene opreme 15. stoletja. Oltar zažari v vsej lepoti, ko ga skozi okno za oltarjem osvetli zlata jutranja svetloba in skrivnostno ožari celotno cerkev. Zazrti v ganljiv Marijin pogled lahko opazimo tudi svetlikajoči se odsev jezerske gladine na stropu prezbiterija.
Na oltarni levi in desni strani ponižno stojita cesar sveti Henrik II. in njegova žena cesarica sveta Kunigunda. Svoji posvetni kroni sta iz spoštovanja do Nebeške Kraljice odložila k svojim nogam, kjer ju držita angela.
Na vrhu oltarja je upodobljen Bog Stvarnik, ki v svojih rokah drži svet, čudovito delo svojih rok.
Sveti Blaž in sveta Magdalena sta upodobljena v levem in desnem rezljanem kamnitem oltarju iz črnega kamna s pozlačenim okrasjem. Sveta Marija Magdalena je spreobrnjenka in prva oznanjevalka Jezusovega vstajenja od mrtvih ter zavetnica spokornikov in romarjev. Sveti Blaž, škof in mučenec iz 4. stoletja, je priprošnjik zoper bolezni v grlu in zoper vsako drugo zlo. Po izročilu se je novo romarsko leto vsakokrat začelo prav z romanjem na god svetega Blaža, 3. februarja.
V desni stranski oltarni kapeli je oltar svetih nadangelov: svetega Mihaela, svetega Rafaela in svetega Gabrijela.
Sveti Mihael, njegovo ime pomeni »Kdo kakor Bog?«, v roki drži meč. Je poseben priprošnjik za ljudi pred Bogom, je angel krščanskega ljudstva. Je navzoč pri umirajočih, vodi duše v nebesa.
Sveti Gabrijel, njegovo ime pomeni »močni Bog«, je upodobljen z lilijo, simbolom oznanjenja. Je angel, ki »stoji pred Gospodom« (Lk 1,19). Posreduje Božje razodetje in pomembne mesijanske napovedi. Nadangel Gabrijel oznanja Mariji, da je izbrana za mater Božjemu sinu.
Sveti Rafael, njegovo ime pomeni »Bog je ozdravil«, je upodobljen s kačo. Nadangel Rafael velja za angela, ki pomaga človeku dosegati zdravje, pa tudi za spremljevalca ljudi na potovanjih. Je zavetnik zdravilcev.
V vhodni lopi cerkve je v sklopu lapidarija predstavljen križ škofa Tomaža Hrena.
Zapuščina baročnih mojstrov
Sedanja cerkvena oprema, vključno s prižnico, je baročna. Trije marmorni stranski oltarji iz delavnice Michaela Cusse so nastali leta 1699. Oltar svete Ane je delo kranjskega baročnega kiparja Valentina Vrbnika. Orgle so slikovito pročelje dobile leta 1639 v delavnici celovškega mojstra Pavla Rottemburgerja.
Blejski otok je od leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
Informacije, naročila porok in najava organiziranih skupin: T: +386 4 576 79 79 F: +386 4 576 79 01 E: info@blejskiotok.si Pristojbina za otok, info, najava organiziranih skupin: T: +386 4576 79 77
T: +386 4 576 79 79 E: poticnica@blejskiotok.si info@blejskiotok.si
T: +386 70 865 738 E: hotel@blejskiotok.si
T: +386 4576 79 78
Naročilo preko spleta ali osebno v župnijski pisarni Župnije Bled vsak ponedeljek od 8.00 do 10.00. Možni dodatni termini: vsak dan ob 7.30 po predhodnem dogovoru z Župnijo Bled.
DŠ: 95119159 TRR: IBAN SI56 0700 0000 0791 028 (GB d.d., Kranj) E-mail: info@zupnija-bled.si
Slovenski trg 1 4260 Bled Slovenija
ID DDV: SI13782061 MŠ: 2039702000 TRR: IBAN SI56 0313 9100 0250 549 (SKB d.d.)
Številnim obiskovalcem svetišča, ki od nekdaj romajo na otok, je zelo ljub zvon želja. Ko pozvonijo, se priporočijo Materi Božji in ji v veri, da jih usliši, izročajo svoje želje in prošnje.
