Geografske značilnosti
V zadnji ledeni dobi je nastala kotanja sedanjega Blejskega jezera. Del Bohinjskega ledenika je v njeni podlagi izdolbel mehke sedimente in izluščil trdnejši otoški greben iz debelozrnatega masivnega dolomita. Otok zdaj obdaja jezero, ki je nastalo pred približno 14.000 leti, ko se je voda ujela med ledeniške morene in hribe Straža, Grad, Mala Osojnica in Ojstrica.
Blejski otok je od najbližjega jezerskega brega oddaljen dobrih 500 m. Dviga se 18 m nad gladino, dolg je 170 m in širok 90 m. Jezero je dolgo 2120 m, široko 1080 m in globoko do 30 m.
Blejski otok je danes gosto porasel z grmičevjem in visokim drevjem ter pokrit s plastjo humusa. V začetku prvega tisočletja pr. Kr. pa je bil gol kamnit greben s strmimi brežinami.
Otok in ljudje skozi čas
Površje Blejskega otoka je bilo nekoč bolj razgibano. V prvotnih kotanjah vrh skalnega grebena so arheologi odkrili kulturne ostanke iz zgodnje prazgodovine in bakrene dobe. Iz časa zgodnjega srednjega veka je bilo na otoku odkritih približno sto dvajset grobov. Arheološke raziskave Blejskega otoka v 60. letih 20. stoletja so potrdile obstoj več lesenih bivališč. Številni grobni pridatki potrjujejo obstoj staroslovanskega grobišča, ki sodi v krog kötlaške kulturne skupine.
Verjetno je že v tem času na otoku stalo manjše svetišče. Prvotno leseno kapelo so pozneje pozidali v manjšo cerkvico s pravokotno, ravno krito ladjo in polkrožno apsido. V pisnih virih se kapela prvič omenja leta 1185. Cesar sveti Henrik II. je leta 1004 posest podaril briksenškim škofom, ki so nato kapelo povečali.
Po podpisu prijateljske pogodbe (compositio amicabilis) je otok leta 1688 prešel pod Ljubljansko škofijo. V tem času je otok doživel največ arhitekturnih posegov. Idejno in arhitekturno središče otoka je cerkev, posvečena Marijinemu vnebovzetju. Druge stavbe na otoku pa so tekom časa rasle s prihodi romarjev.
Raznolikost rastlinskih in živalskih vrst
Na otoku je izrazita menjava letnih časov in v nekaterih obdobjih leta so pogosti megla, rosa, ivje in slana. Zaradi lege sredi jezera, ki akumulira toploto pa ima Blejski otok tudi posebno mikroklimo, ki odstopa od okoliške pokrajine. Tako na otoku dobro uspevajo celo občutljivejše rastline, kot je figa. Med rastjem na brežini otoka pa so svoje prebivališče našle številne manjše živali, zlasti ptice.
Informacije, naročila porok in najava organiziranih skupin: T: +386 4 576 79 79 F: +386 4 576 79 01 E: info@blejskiotok.si Pristojbina za otok, info, najava organiziranih skupin: T: +386 4576 79 77
T: +386 4 576 79 79 E: poticnica@blejskiotok.si info@blejskiotok.si
T: +386 70 865 738 E: hotel@blejskiotok.si
T: +386 4576 79 78
Naročilo preko spleta ali osebno v župnijski pisarni Župnije Bled vsak ponedeljek od 8.00 do 10.00. Možni dodatni termini: vsak dan ob 7.30 po predhodnem dogovoru z Župnijo Bled.
DŠ: 95119159 TRR: IBAN SI56 0700 0000 0791 028 (GB d.d., Kranj) E-mail: info@zupnija-bled.si
Slovenski trg 1 4260 Bled Slovenija
ID DDV: SI13782061 MŠ: 2039702000 TRR: IBAN SI56 0313 9100 0250 549 (SKB d.d.)
Številnim obiskovalcem svetišča, ki od nekdaj romajo na otok, je zelo ljub zvon želja. Ko pozvonijo, se priporočijo Materi Božji in ji v veri, da jih usliši, izročajo svoje želje in prošnje.
